gigant — GIGÁNT, giganţi, s.m. (Adesea adjectival) Fiinţă (reală sau din basme şi credinţe) de proporţii uriaşe; uriaş. ♦ Construcţie, întreprindere etc. uriaşă. ♦ fig. Persoană care se remarcă prin calităţi excepţionale. – Din it. gigante, lat. gigas,… … Dicționar Român
gigant — I {{/stl 13}}{{stl 8}}rz. mos I a. IIIa, Mc. gigantncie; lm M. gigantnci || giganty {{/stl 8}}{{stl 20}} {{/stl 20}}{{stl 12}}1. {{/stl 12}}{{stl 7}} w mitologii greckiej: istota o wielkiej sile; olbrzym : {{/stl 7}}{{stl 10}}Walki gigantów.… … Langenscheidt Polski wyjaśnień
Gigant — Sm std. (9. Jh.) Entlehnung. Entlehnt aus l. Gigās (Gigantis), dieses aus gr. Gígās (Gígantos). In der altgriechischen Sage sind die Giganten die riesenhaften Söhne der Gaĩa, die von Zeus wegen ihres Frevelmuts bekämpft werden. Dann wird der Name … Etymologisches Wörterbuch der deutschen sprache
gigant — gìgant m <G mn nātā> DEFINICIJA 1. onaj koji je ogromna stasa [on/ona je gigant]; div, gorostas, orijaš 2. pren. nešto vrlo veliko (građevina, brod, poduzeće) [industrijski gigant] ETIMOLOGIJA lat. gigas ← grč. Gígas: jedan od divovskih… … Hrvatski jezični portal
Gigant — »Riese«: Das Wort (mhd., ahd. gigant) ist aus griech. lat. gigās (Genitiv: griech. gígantos, lat. gigantis) entlehnt, woraus auch frz. géant »Riese« stammt. Die Giganten der altgriechischen Sage sind die riesenhaften Söhne der Gaia. – Das… … Das Herkunftswörterbuch
gigant... — gigant..., Wortbildungselement, giganto … Universal-Lexikon
gìgant — m 〈G mn nātā〉 1. {{001f}}onaj koji je ogromna stasa [on/ona je ∼]; orijaš, div, gorostas 2. {{001f}}pren. nešto vrlo veliko (građevina, brod, poduzeće) [industrijski ∼] ✧ {{001f}}lat. ← grč … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
Gigant — Nom porté à la Réunion, dans les Yvelines et les Vosges notamment. C est une forme ancienne du mot géant (penser à gigantesque ), surnom donné à un homme à la carrure impressionnante. Variantes : Gigan (974, 61), Gigand (03, 69, 45). Formes… … Noms de famille
gigant — m IV, D. a, Ms. gigantncie 1. B.=D.; lm M. ci gigantnci, te y, DB. ów «w mitologii greckiej: olbrzymie istoty obdarzone wielką siłą; olbrzym, wielkolud» przen. a) B.=D.; lm M. ci gigantnci, te y, DB. ów «człowiek o dużym wzroście i ogromnej sile» … Słownik języka polskiego
gigánt — a m (ā) 1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: spopad gigantov z bogovi // um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: portal nosita dva giganta 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
